O klimatskih napravah


 

 

Kaj je inverter

 

Razlika med navadno in invertersko klimatsko napravo je v delovanju kompresorja. V INVERTER klimatski napravi se lahko vrtljaji v kompresorju poljubno spreminjajo od približno 20 do 160 % nominalnega števila vrtljajev, kar pomeni, da inverter lahko deluje v širokem razponu moči, kot mu to narekujejo trenutne potrebe. Kompresor navadne klimatske naprave lahko deluje s 100 % ali pa stoji.

 

Inverter klimatska naprava ima mikroračunalnik tudi v zunanji enoti s katerim natančno krmili delovanje kompresorja v vsakršnem možnem trenutku glede na dane delovne pogoje, ki pa se razlikujejo med seboj tako kot vreme. Navadna klimatska naprava nima v zunanji enoti nikakršne inteligence.

 

Inverter hitreje ohladi ali ogreje prostor na željeno temperaturo, ker enostavno s frekvenčnim regulatorjem zviša vrtljaje kompresorja.

 

Za vzdrževanje stalne temperature v že ohlajenem ali ogretem prostoru je navadno potrebna znatno manjša moč od nominalne moči klimatske naprave. Navadna klimatska naprava se zato vklaplja in izklaplja, inverter klimatska naprava pa je sposobna znižati vrtljaje kompresorja in s tem zmanjšati moč hlajenja kar zmanjšuje verjetnost prehladov in glavobolov ter tako pripomore k bolj zdravemu ohlajanju

 

Pri nominalni moči se inverterjev izkoristek bistveno ne razlikuje od navadne klime. Vendar je treba vedeti, da je za vzdrževanje stalne temperature v prostoru potrebna običajno občutno manjša moč, kot je najvišja moč klimatske naprave. Klima naprava naj bi zato večino časa delala s polovično, ali celo tretjinsko močjo. Prav pri takih močeh pa izkoritek inverterja znatno naraste. Inverter klimatska naprava zato varčuje z elektriko bolj kot običajna klimatska naprava.

 

Za inverter klimatske naprave ne predstavljajo posebnega problema nizke zimske zunanje temperature -10 °C ali celo -15 °C. Če za ogrevanje prostora uporabljamo izključno samo klimatsko napravo, potem je pomembno vedeti, kako uspešno bo gretje v najhujšem mrazu.

 

Označevanje klimatskih naprav glede na varčnost

 

Do sedaj sta se za učinkovitost klimatskih naprav navajali razredi od A do G in kazalniki učinkovitosti pri hlajenju (EER) in gretju (COP). Ti kazalniki so upoštevali vrednosti merjene izključno pri samo eni temperaturni merilni točki.

 

V začetku leta 2013 pa so stopila v veljavo nova določila in z njimi v veljavo tudi novi kazalniki sezonske učinkovitosti SEER in SCOP. Ti kazalniki imajo sedaj več točk merjenja v obdobju sezone hlajenja in gretja. Pri tem črka S v kratici pomeni sezonski. Poleg obstoječih razredov energetske učinkovitosti se je lestvica tako razširila v razrede A+, A++ in A+++. Razredi energetske učinkovitosti se bodo sčasoma razporedili od A+++ do D, kar pomeni, da bo v prihodnje odpadlo uvrščanje naprav v sedanje razrede E, F in G.

 

 

 

Učinkovitost klimatske naprave

Pri kazalniku SEER za hlajenje so bili za celotno območje Evrope prevzete merilne točke za izračun kazalnikov pri zunanji temperaturi 20, 25, 30 in 35°C. Na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja in mirovanja pri določeni merilni točki v tem srednjem klimatskem območju se nato izračuna SEER, kazalnik sezonske učinkovitosti pri hlajenju.

 

 

SEER

Lestvica razredov sezonske učinkovitosti SEER za hlajenje

Pri kazalniku SCOP za ogrevanje ne obstaja enotni temperaturni profil za vso Evropo, osnovana je bila razdelitev evropskega ozemlja na tri temperaturna območja: toplo, srednje in hladno, z različnimi profili obremenitve.

 

SCOP

Lestvica razredov učinkovitosti SCOP za ogrevanje

Merilne točke za izračun kazalnikov sezonske učinkovitosti pri gretju so bile izvedene na osnovi izračuna povprečnega časa delovanja, mirovanja in obdobja, ko naprava ogreva kompresor, pri zunanji temperaturi -7, 2, 7 in 12°C.

 

Vrste klimatskih naprav

Klimatske naprave so danes zaradi segrevanja ozračja postale skoraj obvezen aparat v našem domu. Poznamo različne izvedbe klimatskih naprav, zato je pomembno, da se pred nakupom pozanimamo katera klimatska naprava bo prava za naš dom. Poznamo prenosne klimatske naprave, stenske split sisteme, okenske, kanalske, talne in še druge kompleksnejše sisteme. Za stanovanjske objekte je najprimernejša split klimatska naprava in delno tudi prenosna. Poleg funkcije hlajenja in gretja je klima postala tudi estetski dodatek našemu domu. 

 

Prenosna /premična klimatska naprava

 

Prenosno klimatsko napravo lahko postavimo kamorkoli v prostor saj vsebuje vse elemente za delovanje vključno s hladilnim kompresorjem. Omejitev pri postavitvi je le cev (ponavadi premera 100mm) po kateri moramo topel zrak odvajati na prosto. Topel zrak odvajamo na prosto skozi priprto okno, zidno rešetko ali odprtino v zidu, sicer se prostor ne bo ohladil. Cev za odvajanje toplega zraka na prosto mora biti čim krajša, saj cev deluje kot grelno telo in nazaj segreva prostor. 

 

Split klimatska naprava

Klimatska naprava ima ločen notranji del (lahko tudi več notranjih delov) in zunanjim delom, ki so med seboj povezani z napeljavo (električno napeljavo in cevmi, v katerih se pretaka hladilni plin).

 

V zunanji enoti se nahaja hladilni kompresor in ventilator z rešetko. Klimatska naprava toploto v prostoru odvzema in jo pošilja v zunanji del, ki se zaradi tega tudi segreva. Notranja enota hladi zrak v prostoru, danes večina modelov omogoča tudi ogrevanje prostorov.

 

Vse split klimatske naprave so opremljene z elektronskim upravljanjem in daljinskim upravljanjem s katerim nastavljamo moč ventilatorja in temperaturo v prostoru, v večini primerom pa tudi čas delovanja.

 

Klimatska naprava prostor tudi razvlažuje, zato je potrebno pri montaži zagotoviti odvod kondenzne  vode iz notranje enote

 

 

 

Enojne split naprave

Notranje enote, ki se v osnovi med seboj razlikujejo po obliki in načinu montaže, so lahko stenske, talno-stropne in kasetne. Prve in druge, ki so običajno škatlaste oblike, debeline približno 20 centimetrov, se namestijo na steno, na tla ob steno ali na strop. Mestu vgradnje je prilagojen izpih zraka, ki je pri stenskih največkrat na spodnji strani, pri talnih na zgornji, tako da se zrak dviguje v prostor, pri stropnih se izpihuje pod strop in spušča v prostor. Sodobnejše različice stenskih naprav, ki so največkrat kvadratne oblike in precej tanjše, imajo izpuh s treh ali celo štirih strani. Kasetne notranje enote se vgradijo v strop, tako da je vidna le rešetka, skozi katero se zrak enakomerno spušča v prostor. Občutek pihanja je zato manjši in manj moteč.Vsaka notranja enota ima svojo zunanjo, namenjene pa so hlajenju oziroma ogrevanju le enega prostora. Zunanja kondenzatorska enota je s cevmi in električno napeljavo povezana z notranjo enoto, ki izpihuje hladen ali topel zrak v prostor.

 

                                                                     

 

Multisplit sistem z eno zunanjo in več notranjimi enotam

Za hlajenje več prostorov je treba namestiti več enojnih split naprav, lahko pa se odločimo za vgradnjo multisplit sistema. Sestavljen je iz ene zunanje enote in več notranjih. Na zunanjo lahko priključimo dve, tri ali štiri notranje enote. Te so lahko različne po obliki in moči ter tudi po delovanju in opremi. Vsaka od njih je posebej povezana z zunanjo enoto. Moč zunanje enote mora biti prilagojena številu notranjih. Dobro je, če izberemo takšno, ki bo moč delovanja samodejno prilagajala glede na to, koliko notranjih enot je hkrati vključenih.

 

Delovanje vgradne klimatske naprave

 

Večina klimatskih naprav deluje s premikanjem toplega zraka iz notranjosti prostora, ven iz objekta. Značilno je, da hladilni plin (kot sta R22 in R-410a) absorbira toploto znotraj prostora, ki jo hladilno sredstvo premakne izven prostora, kjer se toplota sprosti. Celoten postopek delovanja pa je nekoliko bolj zapleten.

Za delovanje klimatske naprave uporabljajo kemikalije, ki se enostavno pretvorijo iz plinastega v tekoče stanje in nazaj. Te kemikalije se uporabljajo za prenos toplote iz zraka znotraj doma do stika z zunanjim zrakom.

Naprava ima 3 glavne dele; kompresor, kondenzator in izparilnik. Kompresor in kondenzator se po navadi nahajata na zunanjem delu naprave, izparilnik pa v prostoru. Delovna tekočina pride na kompresor kot hladen, nizkotlačen plin. Kompresor tekočino stisne. To pakira molekule tekočine tesneje skupaj. Bližje ko so si molekule, večja je učinkovitost energije in temperature. Delovna tekočina zapusti kompresor kot vroč plin pod visokim pritiskom, ki gre v kondenzator. Ko delovna tekočina zapusti kondenzator, je njena temperatura še vedno hladna. Pod visokim pritiskom se spremeni iz plina v tekoče stanje. Tekočina gre v izparilnik, skozi zelo majhno, ozko odprtino. Po drugi strani, tekočina tlaka kaplja. Ko pride do tega, začne izhlapevati v plin. Ko se tekočina spremeni v plin in izhlapi, nase sprejema toploto okoli nje. Toplota v zraku je potrebna za ločevanje molekul iz tekočine v plin. V času, ko delovna tekočina zapusti izparilnik, ga zapusti kot hladen, nizkotlačen plin. Nato se vrne v kompresor, kjer se postopek ponovi. Na izparilnik je priključen ventilator, ki kroži zrak v prostoru. Vroč zrak je lažji od hladnega, tako da se vroč zrak povzdigne na zgornji del prostora. Tam je odzračevalnik, ki sesa zrak v klimatsko napravo in gre v kanale (pri centralni klimatski napravi). Ker se tako topel zrak iz prostora odstrani, se prostor ohladi.

Naveden postopek se ponavlja toliko časa, dokler v prostoru ni dosežena želena temperatura. Klimatske naprave imajo tudi termostat, ki zazna, kdaj je optimalna temperatura dosežena. Ko je, se naprava izklopi in spet vklopi, ko je v zraku najmanjša sprememba temperature.

                 

 

Čiščenje zraka s klimatsko napravo

Zrak v bivalnih prostorih je onesnažen in vsebuje več škodljivih delcev, kot si sploh lahko predstavljamo. Plesen, bakterije in virusi, pršice, vlaga, kemikalije, … Vse to so škodljivi dejavniki, ki jih v prostoru niti ne vidimo, vendar močno vplivajo na naše zdravje in vsakodnevno počutje. Po raziskavah sledeč, drži, da je zrak v zaprtih prostorih 2-5x bolj onesnažen, kot zrak zunaj stavbe. Raziskave so pokazale, da je v zraku, zavesah, prevlekah, preprogah, tapetah in samih stenah več kot 1500 vrst bakterij. Ni zavedanja med ljudmi, da človek samo v eni uri vdihne več kot pol kubičnega metra zraka, polnega bakterij in škodljivih delcev. V prostoru je potrebno zagotoviti kvaliteten zrak, vlažnost in temperaturo za normalno funkcioniranje in opravljanje vsakodnevnih opravil. In to zagotavlja uporaba klimatske naprave.

Klimatske naprave so opremljene z vrsto različnih filtrov. V vseh je vgrajen bio- ali elektrostatični filter za odstranjevanje prahu, cigaretnega dima in bakterij, ki krožijo po zraku. Najkakovostnejše imajo cele sisteme filtrov in tudi ionizator za izboljševanje kakovosti zraka in povečanje udobja. Protibakterijski zavira nastanek plesni in virusov, zeolitski odstranjuje in nevtralizira neprijetne vonjave in pare, plazemski filter pa z ustvarjanjem pozitivnih ionov, ki nase vežejo negativne, izboljšuje kakovost zraka. Najdražje klimatske naprave so opremljene še z nanoogljikovim, nanobifuzijskim in plazemskim filtrom, ki je prav tako narejen po nanotehnologiji.

 

Primerna moč

Na porabo električne energije vpliva še vrsta drugih dejavnikov. Zelo pomembna je pravilno izbrana moč naprave. Pri izračunu moči, ki pa je le orientacija, si lahko pomagamo s preprosto formulo. Izračunati je treba prostornino prostora, ki ga bomo hladili, in to pomnožiti s količnikom 32, če je prostor na severni strani stavbe, pa s količnikom 25. Za na primer 40 kvadratnih metrov velik in 2,5 metra visok prostor potrebujemo napravo z močjo 3,2 kW.

 

 

 

 

POLETI, KO ZUNANJA TEMPERATURA PRESEŽE 30 STOPINJ CELZIJA, JE NAJBOLJ UČINKOVITA IN HITRA REŠITEV ZA HLAJENJE PROSTOROV UPORABA KLASIČNE KLIMATSKE NAPRAVE. ENOJNI SPLIT SISTEMI SO PREPROSTI ZA VGRADNJO, S PRAVILNO IZBIRO HLADILNE IN TUDI GRELNE MOČI LAHKO UČINKOVITO HLADIMO IN POZIMI GREJEMO PROSTOR. ZARADI UDOBJA IN ČIM MANJŠE RABE ENERGIJE SE JE SMISELNO ODLOČITI ZA INVERTERSKO NAPRAVO ENERGIJSKEGA RAZREDA A. ČE ŽELIMO HLADITI VEČ PROSTOROV HKRATI, LAHKO VGRADIMO VEČ ENOJNIH SISTEMOV, DOBRA IZBIRA PA JE TUDI MULTISPLIT SISTEM, VENDAR MONTAŽA ZAHTEVA VEČJE POSEGE V PROSTOR. VEČINA KLIMATSKIH NAPRAV, KI SE NAJPOGOSTEJE UPORABLJAJO ZA HLAJENJE BIVALNIH PROSTOROV, JE SESTAVLJENA IZ DVEH DELOV, NOTRANJE IN ZUNANJE ENOTE, ZATO SE ZANJE UPORABLJA IZRAZ SPLIT.

Enojne split naprave so najpogostejša izbira
Notranje enote, ki se v osnovi med seboj razlikujejo po obliki in načinu montaže, so lahko stenske, talno-stropne in kasetne. Prve in druge, ki so običajno škatlaste oblike, debeline približno 20 centimetrov, se namestijo na steno, na tla ob steno ali na strop. Mestu vgradnje je prilagojen izpih zraka, ki je pri stenskih največkrat na spodnji strani, pri talnih na zgornji, tako da se zrak dviguje v prostor, pri stropnih se izpihuje pod strop in spušča v prostor. Sodobnejše različice stenskih naprav, ki so največkrat kvadratne oblike in precej tanjše, imajo izpuh s treh ali celo štirih strani. Kasetne notranje enote se vgradijo v strop, tako da je vidna le rešetka, skozi katero se zrak enakomerno spušča v prostor. Občutek pihanja je zato manjši in manj moteč.
Vsaka notranja enota ima svojo zunanjo, namenjene pa so hlajenju oziroma ogrevanju le enega prostora. Zunanja kondenzatorska enota je s cevmi in električno napeljavo povezana z notranjo enoto, ki izpihuje hladen ali topel zrak v prostor.

Multisplit sistem z eno zunanjo in več notranjimi enotami
Za hlajenje več prostorov je treba namestiti več enojnih split naprav, lahko pa se odločimo za vgradnjo multisplit sistema. Sestavljen je iz ene zunanje enote in več notranjih. Na zunanjo lahko priključimo dve, tri ali štiri notranje enote. Te so lahko različne po obliki in moči ter tudi po delovanju in opremi. Vsaka od njih je posebej povezana z zunanjo enoto. Moč zunanje enote mora biti prilagojena številu notranjih. Dobro je, če izberemo takšno, ki bo moč delovanja samodejno prilagajala glede na to, koliko notranjih enot je hkrati vključenih.

Energijsko varčni razred A
Večina sodobnih klasičnih in inverterskih enojnih in tudi multisplit sistemov, ki so najpogostejša izbira za domačo rabo, sodi v energijski razred A. Energijsko manj učinkovite naprave so že preteklost, saj so jih vodilni proizvajalci klimatskih naprav umaknili iz proizvodnje. Energijski razred A v primerjavi z drugimi pomeni manjšo porabo električne energije, potrebne za delovanje, vendar zgolj z razvrstitvijo v razred uporabnik še ne dobi podatka, kakšen porabnik bo naprava v resnici. Tudi znotraj posameznega razreda so razlike v rabi energije. Določa jih energijska učinkovitost naprave, ki je razmerje med hladilno ali grelno močjo in za to porabljeno energijo. Velja le, da naj bi bila klimatska naprava iz razreda B za približno osem odstotkov bolj potratna kot naprava iz razreda A, naprava, razvrščena v razred C, za osem odstotkov potratnejša od tiste iz razreda B in tako naprej do zadnjega razreda.

Primerna moč, tehnologija in invertersko delovanje
Na porabo električne energije vpliva še vrsta drugih dejavnikov. Zelo pomembna je pravilno izbrana moč naprave. Pri izračunu moči, ki pa je le orientacija, si lahko pomagamo s preprosto formulo. Izračunati je treba prostornino prostora, ki ga bomo hladili, in to pomnožiti s količnikom 32, če je prostor na severni strani stavbe, pa s količnikom 25. Za na primer 40 kvadratnih metrov velik in 2,5 metra visok prostor potrebujemo napravo z močjo 3,2 kW.
Naslednji dejavnik, ki vpliva na rabo električne energije, je način delovanja naprave. Energijsko varčnejše je invertersko delovanje, kar je posebno pomembno, če se bomo pozimi ali v prehodnih obdobjih na ta način tudi greli. Vse naprave delujejo v nekem obsegu s prilagojeno močjo glede na trenutne potrebe. Inverterske moč delovanja prilagajajo drugače kot klasične. Pri slednjih se kompresor, ki deluje s stalno močjo, po dosegu želene temperature ustavi. Ko temperatura v prostoru naraste ali pade, se kompresor spet vključi in dela s polno močjo.
V nasprotju s tem inverterska naprava do želene temperature deluje s polno močjo, potem pa se vrtljaji kompresorja zmanjšajo in z manjšo močjo vzdržujejo stalno temperaturo, ki niha le za pol stopinje Celzija. V primerjavi z napravami s klasičnim delovanjem inverterske porabijo približno 10 odstotkov manj energije, v ekstremnih primerih tudi do 30 odstotkov manj. Poleg tega je zaradi stalne temperature bivanje v prostoru prijetnejše.
Lastnost inverterskih naprav je tudi to, da grejejo prostore pri zunanjih temperaturah do minus 15 ali celo minus 20 stopinj Celzija, medtem ko klasične delujejo le do temperature ledišča oziroma malo pod njo.
Med tehnološkimi vplivi na porabo električne energije velja omeniti plin hidravličnega kroga in površino toplotnega prenosnika notranje in zunanje enote. Naprave razreda A, ki so polnjene s plinom R410a, so manj potratne od naprav nižjih energijskih razredov, ki so polnjene s plinom R407c. Pri toplotnem prenosniku pa na energijsko varčnost vpliva njegova površina. Večja površina omogoča več prenosa toplote na zrak in zato manjšo porabo energije.

Preprosto upravljanje
Vse klimatske naprave so opremljene z regulacijo, ki jo lahko upravljamo z daljinskim upravljalnikom. Med drugim lahko nastavimo želeno temperaturo v prostoru, čas vklopa in tudi intenzivnost ter smer izpihanega zraka. Novost pri nekaterih znamkah je daljinsko upravljanje prek klasične ali mobilne telefonije in celo interneta. Gre za možnost, ki ni sestavni del naprave, temveč se je treba zanjo dogovoriti in jo dodatno plačati. Vendar storitev še ni zelo razširjena, saj že daljinski upravljalnik omogoča preprosto ravnanje z napravo.

Sistem filtrov in ionizator
Klimatske naprave
so opremljene z vrsto različnih filtrov. V vseh je vgrajen bio- ali elektrostatični filter za odstranjevanje prahu, cigaretnega dima in bakterij, ki krožijo po zraku. Najkakovostnejše imajo cele sisteme filtrov in tudi ionizator za izboljševanje kakovosti zraka in povečanje udobja. Protibakterijski zavira nastanek plesni in virusov, zeolitski odstranjuje in nevtralizira neprijetne vonjave in pare, plazemski filter pa z ustvarjanjem pozitivnih ionov, ki nase vežejo negativne, izboljšuje kakovost zraka. Najdražje klimatske naprave so opremljene še z nanoogljikovim, nanobifuzijskim in plazemskim filtrom, ki je prav tako narejen po nanotehnologiji.

Redno čiščenje in vzdrževanje
Za dobro in dolgotrajno uporabo moramo klimatsko napravo primerno vzdrževati. Dvakrat na leto je treba očistiti filtre, saj se na njih nabirajo nečistoče. Filter se očisti s toplo vodo in blagim čistilnim sredstvom. Strokovni pregled naprave je potreben vsaj vsaki dve leti. Usposobljen vzdrževalec pregleda delovanje vseh funkcij naprave. Očisti filtre notranje enote, uparjalnik in kondenzator ter uparjalnik dezinficira. Preveri tudi tlak hladilnega sredstva v napravi in ga po potrebi doda, poleg tega je obvezen pregled in čiščenje odvoda kondenza.

Vir: Delo in dom
Klime

VROČA PONUDBA ZA HLAJENJE 040 333 579

Podatki

Boštjan Zupančič
Ul. Ivice Pirjevčeve 17
1133 Ljubljana - Brod

GSM: +386 40 333 579
Email: info@klimatos.si

Proizvajalci klim

Toshiba klime prodaja montaža servis
Mitshubishi prodaja montaža servis klim
Panasonic klime prodaja montaža servis
Daikin klime prodaja montaža servis

Prevedi

English Arabic Bulgarian Chinese (Simplified) Chinese (Traditional) Croatian Czech Danish Dutch Finnish French German Greek Hindi Italian Japanese Korean Norwegian Polish Portuguese Romanian Russian Spanish Swedish Catalan Filipino Hebrew Indonesian Latvian Lithuanian Serbian Slovak Slovenian Ukrainian Vietnamese Albanian Estonian Galician Hungarian Maltese Thai Turkish
cookieassistant.com